11. februar 2020
»Za svoje fotografije pravi, da so nekakšni 'vizualni haikuji', v katerih gledalcu nikoli ne želi neposredno ponazoriti jasnega, prepoznavnega in izdelanega pogleda na prizor, ampak se mu zdi bolj silovit bežen namig na obstoj nečesa nejasnega ali nedoumljivega.«
Michael Kenne opisuje svoje fotografije kot 'vizualne haikuje', kjer ne želi gledalcu neposredno ponazoriti jasnega pogleda na prizor.
11. februar 2020
»Fotografije ne uporablja zato, da bi prikazal podobo, ki jo vidi, ampak kot meditacijo o podobi in vlogi prikazanega, obenem pa za vzpostavitev dialoga s predstavljenim.«
Michael Kenne pojasnjuje, da uporablja fotografije kot meditacijo o podobi in vzpostavljanje dialoga s predstavljenim.
